Omemba: Iva Babić

»Zdaj, če je vprašanje, ali lahko živimo brez umetnosti ali lahko živimo brez kulture. Jaz mislim, da je odgovor podoben kot pri prelepljenosti prebivalstva.«

»Opažamo, da gre za tehten premislek in namero, ki je zgodovinska.«

»Ni pa to rešitev vseh težav s tem smo ujeli zadnji vlak, treba pa se je obrniti v prihodnost in nekako zagotoviti še dodatna sredstva.«

»Zapirajo se delovna mesta in zaposleni so vedno bolj izčrpani.«

»Te neke predvolilne obljube vedno ostanejo le črka na papirju medijskega zakona v resnici ni.«

»Trenutne mladinske politike ne podpirajo kulturne ustvarjalnosti mladih.«

»Jaz sem samo bog in trači ne pridejo do mene.«

»Farsa je brutalno težka oblika. In seveda jo tudi prezirajo. Če se ji smejiš, si izgubil svoje moralno dostojanstvo in (smeha, op. P. B.) kasneje nočeš priznati.«

»Med pisanjem sem raziskovala izkušnjo sodobnega atomiziranega življenja, v katerem zaradi krhkih medosebnih odnosov ni zanesljivih referenčnih točk, zato mora posameznik smisel in odvode poiskati sam, ta iskanja pa včasih pripeljejo do samodestruktivnih rešitev.«

»Izraba položaja moči je huda oblika manipulacije in kot taka moralno in etično seveda nesprejemljiva.«

»Moje pričakovanje je, da bo akademija prioritetno zaščitila žrtve, da bo zelo dobro ugotovila, kaj se je v resnici dogajalo, in da bodo profesorji, ki so bili v ta pojav vpleteni, sankcionirani.«

»Upam, da bo gledališče tiste, ki so se izpostavili, podprlo, in to na način, da jim da delo v varnih pogojih, ker je znano, da je za igralko največji greh, če se jo označi za problematično.«

»V vsakem primeru bo reakcija ostra, sem popolnoma netoleranten do teh stvari, študenti morajo biti zavarovani, da se počutijo varne med študijem.«

»To je sistemski problem, vseprisoten. Kar precej študentk z izkušnjo se je obrnilo na profesorja, vodstvo, policijo, rezultati niso bili ustrezni, njihovih prijav se ni jemalo resno, se jih ni zaščitilo, nič se ni spremenilo.«

»Moški v naši družbi vedno imajo poklice, ženske pa so nekogaršnje žene. Najprej so soproge, potem matere, šele nato je na vrsti njihov poklic.«

»Ne moremo kar tako iskati odgovornosti za nekaj, kar se nam dogaja. To počnejo Američani, to počne kapitalizem; pravzaprav obožujem, ko mi rečejo, da smo mi sami odgovorni in da je naša lastna krivda, da smo revni ali da nam ni uspelo v življenju, ne pa da je to zato, ker smo temnopolti ali ker smo iz manjšinske religije ali ker smo preprosto manjšina. Čeprav ženske niso manjšina – so polovica sveta. In načelo, da ženskam ne verjamemo, je grozljivo, patriarhalno načelo. Me lažemo, češ ženska se laže, da je bila posiljena. Ne! Lažejo posiljevalci, ne posiljeni.«

»Prvih 17 let sem preživela v Beogradu, naslednjih milijon pa v Sloveniji. Ne mislim, da je v Sloveniji manj šovinizma kot v Srbiji, morda je manj mačizma, šovinizma pa ne. Družbi se ne razlikujeta toliko, kot bi si morda želeli Slovenci.«

»Ko govorimo o teh stvareh, ne smemo pozabiti, da se še vedno bojimo iti ponoči ven. Zakaj? Ker se ves čas počutimo ogrožene. Naša življenja so bolj ogrožena prav zaradi tega občutka, da nas ves čas lahko nekdo napade. To so preverjena dejstva. Nasilja je zdaj še več med korono. V svetu je več femicidov, to je dejstvo.«

»Nisem na splošno proti migracijam, nasprotujem miselnosti, ki se je pri nas razvila, da je pobeg edini izhod. To se zdaj dogaja pri nas. Tudi v drugih državah. Ljudje enostavno odrežejo svojo državo in svojo družbo, ker menijo, da sta jim država in družba nekaj dolžni in da je bolj razvita kapitalistična država veliko boljša, kot je naša.«

»Kulturni sektor je edini, ki že pred to vlado ni bil reorganiziran in dosledno premišljen, ker se ga vsa politika izogiba.«

»Dimitrijević je s serijo hotel poudariti to, da je naključni mimoidoči, ki ga je fotografiral na ulici in ga nato v monumentalni obliki postavil na pročelje v javnem prostoru, tisti, ki nima vpliva na to, kaj se dogaja z zgodovino.«

»Ključno se mi zdi opozoriti na to, da so se ne samo v času te vlade, ampak tudi v času vseh prejšnjih vlad sredstva za kulturo zelo zmanjšala.«

»Vztrajati bo treba na ravni javnega dialoga in na ravni političnega dialoga – pa tudi z akcijami, vse dokler ne bodo upoštevane specifike našega sektorja in dokler se ne rešijo vsaj akutni problemi, če že ne sistemski.«